Napoved dogodkov

22 April 2019

09 June 2019

08 September 2019

06 December 2019

LOGO Cer e1526635807755

logo rzv 2

Web Traffic

Today76
Yesterday83
This week603
This month1541
Total15882

Visitor Info

  • IP: 34.228.42.25
  • Browser: Unknown
  • Browser Version:
  • Operating System: Unknown

Who Is Online

2
Online

2019-03-24

ZGODOVINA TABORA S CERKVICO SVETEGA NIKOLAJA

 

Cerkev sv. Nikolaja

spoznaj sosednjo vas 10 20170925 1050069257Cerkev sv. Nikolaja je bila zgrajena na rimskih ostalinah. Gre za preprosto enoladijsko cerkev, postavljeno brez temeljev na živo skalo. Zgrajena je iz lomljenega apnenca, ki se nahaja v bližnji okolici. Prvotna romanska cerkev z ladjo in polkrožno apsido je bila zgrajena v 13. stoletju. Kasneje so apsido predelali v gotski prezbiterij z rebrastimi oboki. V času baroka je bila cerkvena ladja povišana in obokana, dograjen je bil pevski kor, cerkev je dobila zvonik in prizidano zakristijo.

 

Prezbiterij

Prezbiterij je bil dekorativno poslikan v gotiki. Gotske poslikave je leta 1897 restavriral znan slovenski slikar in restavrator Matej Sternen. Njegovo delo sta tudi na notranjo steno slavoloka naslikani Abrahamova in Melkizedekova daritev.

 

Slavolok

Slavoločna stran, ki gleda na ladjo, je bogato poslikana. Freske so datirane v tretje desetletje 16. stoletja. Stena, ki deli prostor za vernike od najsvetejšega v prezbiteriju, je imela pomembno vlogo v razvoju srednjeveške arhitekture. Slikarji so se pri poslikavi slavoloka držali točno določene ikonografije. Taborski slavolok dokazuje, da je srednjeveški ikonografski program tako močno zaznamoval slikarje, da so ga uporabljali še v 16. stoletju.

SlavolokFreske imajo široke ornamentalne okvirje in so navpično razdeljene v dva pasova. Spodaj levo je naslikana frontalno stoječa Marija varuhinja s plaščem. Na slavolokih se pogosto pojavlja v času hudih nadlog, v tem kontekstu torej v času turških vpadov. Desno spodaj se nahaja sv. Florjan v viteški opravi in s praporcem v roki. Zaščitnik pred ognjem prav tako opozarja na še eno razsežnost turškega besnenja – požiganje vasi in polj. Na sredini nad obokom slavoloka je na vzvišenem prostoru prikazan Bog oče v podobi starca z bujno brado. V levici drži zemeljsko oblo s križem, z desnico pa podeljuje blagoslov. Levo od osrednje podobe boga se nahaja klečeči Abel z jagnjetom, desno pa Kajn, ki mu zelen hudič prinaša snop žita. Desno od prizora iz oznanjenja na klečalniku kleči Marija s knjigo pred očmi in rokami, sklenjenimi v molitev. Oblečena je kraljevsko, s krono na glavi in ogrinjalom iz hermelinjega krzna. V zraku nad njo sta naslikana golob in mali Jezus s križem v roki kot učlovečajoči se odrešenik. Skrajno levo prizor oznanjenja dopolnjuje klečeči angel, ki v eni roki drži lilijo – simbol Marijine brezmadežnosti, z drugo roko pa pozdravlja. Pozdrav je slikar izpisal na traku: »Ave Maria Gracia Plena D. T. (dominus tecum)«.

Nad okvirom, ki zgoraj zaključuje freske, se kaže pet angelskih glavic s krili. Te glavice so ena glavnih posebnosti tega slavoloka. Angeli so kerubini, najvišji angelski red. Podobe kerubinov se v zgodovini slovenske umetnosti prvič pojavijo ravno na Taboru in so edini tovrstni primer upodobitve iz 16. stoletja. Njihov razvoj se začne šele v naslednjem stoletju, ko se kerubinske glavice navadno pojavljajo v zlatih oltarjih. Kako se je ta motiv stoletje prehitro znašel med slikarijami cerkve sv. Nikolaja na Taboru, ostaja uganka. Najverjetneje je, da je slikar motiv videl na kakšni grafični predlogi italijanske renesanse.

Freske so verjetno delo mojstra iz tako imenovane »hrvaške skupine« freskarjev oz. iz kroga umetnikov, zbranih okoli Tomaža iz Senja. Čeprav so freske slavoloka nastale v času velikih ustvarjalcev Michelangela in Dürerja, je imel slikar v taborski cerkvi predvsem namen lepo okrasiti slavolok, ne pa slediti velikim načelom evropske renesanse. Uporabil je živahne barve, modro, zeleno, rdečo in rumeno. Neposlikanega ni pustil nobenega detajla. Prazne ploskve je poslikal s pomočjo valja, ki je imel patroniran vzorec. Same slike s svojo svečanostjo napovedujejo obredno dogajanje v nekoliko višje postavljenem prezbiteriju. Ker ljudje niso znali brati, so morale biti podobe kar se da enostavne, jasne in zanimive, da so se opazovalcu vtisnile v zavest. Temu lahko pripisujemo tudi obleko uprizorjenih oseb: Kajn in Abel se pojavita v tipični kmečki noši iz 16. st., v suknjiču in ozkih hlačah, zatlačenih v škornje. Marija svoje poslanstvo kaže preko razkošne kraljevske obleke.

 

Oltar

Glavni oltar pripada tipu »zlatega oltarja«, ki je v slovenskem prostoru precej običajen. Pozlačen oltar iz druge polovice 17. stoletja je lesen in posvečen sv. Nikolaju.

 

Vir: Wikipedia Prosta enciklopedija