Napoved dogodkov

09 June 2019

08 September 2019

06 December 2019

LOGO Cer e1526635807755

logo rzv 2


Radensko polje

Leži na severnem robu dolenjskega Krasa, južno od kraja Grosuplje. Prepoznavno je tako za naravoslovno kot kulturnozgodovinsko bogato območje Slovenije. Zaradi svojega ekološkega pomena je predvideno za krajinski park in vključeno v evropski program Natura 2000. Polje je pridobilo svoje ime po prebivalcih tamkajšnjih krajev Velika in Mala Račna, ki se imenujejo Radenci.

radensko polje 0Radensko polje je dolgo približno 4 in široko 1 kilometer, njegova skupna površina znaša 4 km². Kraško polje leži na nadmorski višini 224 metrov. Ima skledasto obliko z izravnanim dnom ter izrazito višjim obrobjem, vode pa z njega odtekajo v kraško podzemlje. Prisotna je tudi množica drugih kraških pojavov, kot so izviri, ponori in estavele. Polje napajajo trije ločeni vodotoki, izmed katerih prvi, reka Dobravka, priteče s površja, medtem ko sta Zelenka in Šica, pravi kraški reki. Sredi polja se 70 metrov nad ravnino dviguje dolomitni osamelec Kopanj. Na Radenskem polju obstaja več habitatov, izmed katerih so nekateri evropskega pomena. Pretežno je teren zaznamovan s travišči, sem in tja pa je opaziti zaplato gozda on grmičevja. Slednje je zlasti bujno ob strugah rek. Zelo bogato je tudi spomladansko cvetje, z nekaterimi redkimi in ogroženimi vrstami.

Vir: Wikipedia prosta enciklopedija

 


Kopanj

radensko polje 1

Je kraški osamelec sredi Radenskega polja, ki premore strateško lego in je zato nekdaj, tako v prazgodovini kot v času turških vpadov, varoval prebivalce krajev. Danes je priljubljena izletniška in kulturna točka. V leto 1433 sega najstarejši znani zapis o Marijini cerkvi, ki označuje vrh griča. Njen kaplan je bil stric slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na vzpetino  je postavljena tudi grosupeljska podružnična osnovna šola, delujoča od leta 1865. Severno pobočje Kopanja je mesto izvira Marijinega studenčka, ki naj bi imel po ljudskem prepričanju nadnaravne moči. Studenec naj bi presahnil le v času velikih katastrof (npr. med 2. svetovno vojno). Tudi vas, ki leži ob vznožju hriba, Velika Račna, je kulturnozgodovinsko zaznamovana, in sicer z veliko baročno kapelo, ki je nastala pod upravo gradu Čušperk.

Vir: Wikipedia prosta enciklopedija

 


Boštanj

DSC 6869 grad bostanj bigTakoj pri vhodu v Radensko polje s severa je videti srednjeveški boštanjski grad, oziroma njegove razvaline. Nekoliko bolj vzdrževana je podružnična cerkev Sv. Martina ob vznožju griča z gradom. Zgrajen je bil kot štiri-traktna stavba z utrjenim obzidjem in obrambnim stolpom  Boštanjski grad je bil tipična gradnja tistega časa, vendar izrazito prilagojena krajevnim, estetskim, gospodarskim in družbeno kulturnim razmeram. Danes je  ohranjen le severni obrambni stolp, od mogočne osrednje stavbe pa je ostala le še severna stena z antičnim nastavkom za uro, delno ohranjen portal, nekaj manjših kamnitih klesanih kamnov za okenske okvirje, strešne in druge konzole, strelne line, kamnite stopnice.  Arkadni hodniki, vodnjak, kamnita miza, napisani tabli, litoželezne stopnice, cvetlični vrt, park in sadni nasad niso več ohranjeni. V neposredni okolici pa še naprej propada  grobnica in večje gospodarsko poslopje, ki je bila nekoč grajska kovačnica.

Vir: Wikipedia prosta enciklopedija

 


Po sledeh vodomca

Člani Društva Cer s Cerovega, so postavili naravoslovno učno pot ki se začenja v gozdu in vodi skozi življenjske prostore tukajšnjih živali in rastlin. Ob učni poti sta postavljeni15 dve opazovalnici za ptice. Iz prve, ki stoji na bregu, je razgled na oba ribnika, bližnje travnike in gozd. Druga opazovalnica je postavljena nad gladino ribnika. Od tam lahko z malo potrpežljivosti od blizu fotografirate marsikatero ptico, ki živi ob vodi. Rob ribnika zaključuje mejica s plodovitimi grmovnicami, ki nudijo pticam zavetje in hrano. Table ob učni poti prikazujejo večino tukajšnjih rastlin, dreves, vodnih živali in ptic, ki obiskujejo ta prostor, tukaj gnezdijo in se prehranjujejo. Ribnika jim namreč predstavljata neizčrpen vir hrane. Na gričku je postavljen čebelnjak, kjer domujejo pridne čebelje družine. Zeliščni vrt ter velik nasad sončnic, lanu, ajde, facelije in konoplje sta namenjena čebelji paši. Na poti spoznamo več kot 200 različnih dreves in drugih rastlin.

Zaradi spoštovanja narave in njenih prebivalcev, prosimo obiskovalce, da se na učno pot podajo mirno. Le tako bo obisk dosegel svoj namen, saj le v tišini lahko prisluhnemo zvokom narave in ptičjemu petju, ter užijemo njune lepote.

Vir: Internetna stran Društva Cer, Cerovo

 


Magdalenska gora

magdalenska gora 4670Je eno izmed najbolj znanih arheoloških najdišč v Sloveniji, dobro ohranjeno prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi, velikim številom rodovnih gomil in pestro zgodovino arheoloških raziskav. Najdbe, ki večinoma izvirajo iz 8. do 1. st. pr. n. št., danes hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju in v Harvardu.

Arheološko pot je 1998. uredila Občina Grosuplje v okviru načrtnega urejanja ter uveljavljanja kulturne in naravne dediščine na svojem območju. Urejena je tako, da omogoča ogled še vidnih ostankov železnodobnega gradišča in gomil. Področje danes prekriva gozd, najbližja naselja so odmaknjena, kar divjadi omogoča mirno bivanje.

Vir: Wikipedia prosta enciklopedija

 


Turnček, Šmarje sap

ImageHandler

Jedro kraja je ob stari cesti Ljubljana-Grosuplje. V osnovi romanska, danes barokizirana župnijska cerkev Marijinega rojstva se omenja že leta 1228. Okoli nje je bil v času

 turških vpadov močno utrjen tabor. Od obzidja je viden samo še Turnček, dvonadstropna stavba na severozahodni strani cerkve, pomemben in dragocen zgodovinski in arhitekturni spomenik

Vir: Wikipedia prosta enciklopedija

 


Županova jama

Je kraška jama v bližini Grosupljega, leži na nadmorski višini 468 m, dolga je 710 m in doseže globino 77 m. V obdobju SFRJ so jo imenovali tudi Taborska jama.

Ime je jama dobila podžupanu Josipu Permetu, ki je jamo odkril 26. maja 1926. Še istega leta so jamarji Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane jamo raziskali in izmerili. Sestavlja jo več dvoran z mogočnimi kapniki, ki so med seboj povezane s sistemom rovov.

Približno 100 m od vhoda v brezno, skozi katero je prvič vstopil župan Josip Perme, leži dvorana Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot »lepotico dolenjskega 

zupanova jama 1

kraškega sveta« opisal že Janez Vajkard Valvazor. V času turških vpadov pa so se v njo zatekali domačini. Skozi prvotni vhod v jamo so obiskovalci vstopali vse do leta 1935, ko so uredili vhod v jamo skozi Ledenico. Od tam se navzgor povzpne umetni rov, ki se malce naprej razširi v novo dvorano, imenovano Srebrna dvorana. Sledi Permetova dvorana, kjer je v 11m visokem stropu viden prvotni vhod skozi brezno. Iz nje se spustimo v največjo dvorano v jami, ki se imenuje Velika dvorana. V njej se nahajajo veliki stalagmiti. Največja in najmogočnejša skupina stalagmitov se v spomin na padle v prvi svetovni vojni imenuje Spomenik neznanemu junaku. Nasproti, pa stoji Županov steber, ki je dobil ime po odkritelju jame.

Vir: Wikipedia prosta enciklopedija